APDEJT.si

Ukrajinsko orožarsko podjetje UkrOboronProm je s češkim podjetjem Air Team podpisalo sporazum o skupnem razvoju in proizvodnji tehnologije za prestrezanje zračnih ciljev. Podjetji bosta skupaj proizvajali tako imenovane "lovske" drone, katerih naloga bo uničevanje ruskih brezpilotnih letal, ki napadajo Ukrajino.

Ukrajinske sile so uspešno izvedle natančne napade na vojaške cilje v Rusiji z uporabo taktičnih raketnih sistemov ATACMS. Generalštab je poudaril, da bodo takšne operacije se nadaljevale, kar kaže na strateško odločitev za uporabo orožja dolgega dosega. V Harkovski regiji je SBU prijela 62-letnega prebivalca Iziuma, ki je osumljen posredovanja koordinat ukrajinskih enot ruskemu poveljstvu in načrtovanja vdora v ukrajinske obrambne linije. Osumljenec je okupacijskim silam posredoval koordinate utrjenih položajev, rezervnih poveljniških mest in vojaških skladišč.

Nemški obrambni minister Boris Pistorij je na berlinski konferenci izjavil, da se Baltsko morje spreminja iz prostora sodelovanja v območje konfrontacije med Zahodom in Rusijo. Pistorij je Rusijo obtožil, da preizkuša zmožnosti evropskih držav za odvračanje in odzivanje, ter jo označil za odgovorno za naraščajoče napetosti v regiji. Poudaril je pomen krepitve varnostnih ukrepov na Baltiku.

Moskvo so ponovno napadle ukrajinske sile z zraka. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je poročal o sestrelitvi tretjega brezpilotnega zrakoplova v zadnji uri.

Britanski admiral in nekdanji poveljnik Kraljeve mornarice, Lord West, je opozoril, da je Združeno kraljestvo v "neuradni vojni" z Rusijo. V pogovoru je dejal, da ruske sovražne aktivnosti postavljajo Evropo v zelo nevaren položaj in da je Putin naredil veliko strateško napako.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da sumijo dva ukrajinska državljana, ki sta delala za Rusijo, da sta konec tedna razstrelila železniško progo na Poljskem. Osumljenca naj bi že dlje časa sodelovala z ruskimi službami in naj bi po napadu pobegnila v Belorusijo. Eksplozija se je zgodila na progi Varšava-Lublin, sredi niza požigov, sabotaž in kibernetskih napadov, ki so usmerjeni proti Poljski in drugim evropskim državam.

Španija bo Ukrajini namenila 817 milijonov evrov vojaške pomoči, vključno s 100 milijoni evrov za nakup orožja od Združenih držav Amerike v okviru pobude PURL. Premier Pedro Sánchez je sporočil, da bo Španija kmalu namenila milijardo evrov za nakup vojaške opreme za Ukrajino.

Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je podpisala sporazum z Kanado in Finsko o krepitvi obrambe na Arktiki. Pakt, imenovan 'ICE Pact', vključuje gradnjo dodatnih 11 ledolomilcev za ZDA in Kanado, s ciljem nasprotovati naraščajoči grožnji Kitajske v tem območju in okrepiti kolektivno obrambo.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Trumpa za Gazo. Načrt predvideva mednarodne mirovne sile, vendar je tako resolucija kot celoten načrt še vedno predmet spora, saj temelji na krhki prekinitvi ognja, ki traja že več kot mesec dni.

Kremelj je izjavil, da francoska bojna letala ne bodo spremenila situacije v Ukrajini. Kljub temu je Ukrajina sklenila desetletni dogovor s Francijo o dobavi 100 bojnih letal Rafale za okrepitev svoje obrambe. Kremelj hkrati upa na novo srečanje z Združenimi državami, kjer bi razpravljali o možni rešitvi za konec vojne v Ukrajini.

Profilist Pankratov je analiziral Macronovo govorico telesa in zaključil, da je francoski predsednik utrujen od Ukrajine in Zelenskega. Strokovnjak meni, da Macron dvomi o učinkovitosti dobave orožja Kijevu.

Po evakuaciji romunske vasi zaradi ruskega napada z dronom v bližini ukrajinske reke Donave, se lahko okoli 200 prebivalcev vrne v svoje domove. Odločitev o preklicu evakuacije v vasi Ceatalchioi je bila sprejeta na podlagi varnostne ocene in informacij ukrajinskih kolegov. Med napadom je zagorel tanker s tekočim plinom v ukrajinskem pristanišču Izmajil. Evakuacija je bila prva tovrstna v Romuniji zaradi vojne v Ukrajini. Za drugo vas, Plauru, ostaja odredba o evakuaciji v veljavi.

Ruski vojaški dopisnik Aleksander Sladkov je v svojem kanalu Telegram izjavil, da bi morala Rusija za zaščito pred napadi izvesti jedrski napad na Evropo.

Ameriški stalni predstavnik pri Natu, Matthew Whitaker, je pozval evropske zaveznike, naj zavzamejo bolj agresivno stališče do Rusije. Po njegovih besedah bi morala Evropa okrepiti prizadevanja in pospešiti načrte za obrambo pred Moskvo.

Britanska obveščevalna služba MI5 je posvarila britanske poslance, da kitajske obveščevalne službe uporabljajo LinkedIn za iskanje in ciljanje ljudi, ki delajo v parlamentu. Kitajski vohuni naj bi se pretvarjali, da so kadroviki.

Španija je ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Madridu obljubila Ukrajini "pomemben" paket vojaške pomoči za okrepitev protizračne obrambe pred rusko invazijo. Zelenski naj bi se sestal tudi s predstavniki španskega obrambnega sektorja. Zelenski je napovedal, da bo po obisku Španije odpotoval v Turčijo, kjer bo poskušal oživiti mirovna pogajanja za čimprejšnji konec vojne.

V napadu z nožem na Zahodnem bregu so Palestinci ubili izraelskega državljana in ranili tri druge, preden so jih ubile izraelske sile. Medtem so izraelske sile na Zahodnem bregu ustrelile snemalca Al Jazeere in otroka. Benjamin Netanyahu je pohvalil Donalda Trumpa zaradi diplomatskih prizadevanj za vrnitev izraelskih talcev iz Gaze.

Donald Trump naj bi za ciljanje Venezuele uporabil "Sončni kartel", ki po mnenju strokovnjakov dejansko ne obstaja. Rusija in ZDA pa se pogovarjata o novi izmenjavi zapornikov. Trump je tudi napovedal prodajo lovcev F-35 Savdski Arabiji in sklenitev jedrskega sporazuma s to državo.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Poveljnik obrambnih sil Onno Eichelsheim je dejal, da so skrbi glede Curaçaoja razumljive glede na napetosti med Združenimi državami in Venezuelo. To je izjavil v posnetku podcasta College Tour, ki ga vodita Twan Huys in študenti Univerze v Leidnu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Japonska je opozorila svoje državljane na Kitajskem, naj bodo previdni in se izogibajo množičnim zbiranjem, saj se odnosi med državama zaostrujejo. Opozorilo sledi spornim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega vojaškega odziva v primeru kitajskega napada na Tajvan. Kitajska je obsodila izjave in pozvala Japonsko k umiku spornih besed in dejanj. Tajvan je obtožil Kitajsko večplastnega napada na Japonsko. Japonska je odpovedala skupno javnomnenjsko raziskavo s Kitajsko. Uradnik japonskega zunanjega ministrstva bo obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o izjavah Takaichijeve.

Po sprejetju resolucije Varnostnega sveta ZN o načrtu za Gazo so se pojavila različna mnenja. Prebivalci Gaze so izrazili mešana stališča, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanyahu pozval k izgonu Hamasa iz regije. Palestinska oblast je pozdravila resolucijo, Hamas pa je izrazil opozorila. Poročali so tudi o tem, kako resolucija ZN ustvarja nov tuji 'mandat' nad Palestinci.

Politični strokovnjaki so izpostavili, da je gradnja ledolomilca »Stalingrad« pomemben simbol ruskih tehnoloških kompetenc in prevlade v Arktiki. Uvedba novih ledolomilcev projekta 22220 naj bi imela podoben učinek kot izgradnja Sueškega in Panamskega kanala, saj bo Severna morska pot postala najhitrejša trgovska pot.

Severna Koreja je ostro obsodila načrte Južne Koreje in ZDA o gradnji jedrskih podmornic, pri čemer opozarja, da bi to lahko povzročilo regionalni »jedrski domino« učinek in sprožilo oboroževalno tekmo. Pjongjang meni, da bi takšna poteza onemogočila globalni nadzor nad jedrskim orožjem.

Tajvan je svojim 23 milijonom prebivalcev razdelil priročnik o preživetju v primeru naravnih nesreč, izrednih razmer in morebitne invazije Kitajske. Priročnik vsebuje smernice o tem, katere zaloge naj imajo gospodinjstva na zalogi.

Estonski startup Frankenburg Technologies in poljski državni obrambni koncern Polska Grupa Zbrojeniowa (PGZ) bosta v Poljski začela skupno proizvodnjo raket za boj proti dronom. Cilj sodelovanja je povečati proizvodnjo prestreznih raket na 10.000 na leto.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Ruska Združena letalska korporacija (OAK) je sporočila, da je tuji stranki predala dva večnamenska lovca pete generacije Su-57. Generalni direktor OAK, Vadim Badeha, je dejal, da sta letali že na bojnem dežurstvu in da ju je tuji uporabnik ocenil pozitivno. Su-57E je bil pred kratkim predstavljen na letalski razstavi v Dubaju, kjer je demonstriral svoje letalne sposobnosti. Pred tem je letalo sodelovalo na letalskih salonih na Kitajskem in v Indiji.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Poljska trdi, da je za morebitno smrtonosno eksplozijo na njenem železniškem omrežju odgovorna tuja država. Hkrati se po Evropi širi val kriminala, za katerega voditelji krivijo Kremelj.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo (SNBO), nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov, pobegnil iz Ukrajine zaradi strahu pred preiskavo in morebitnim pregonom. Umerov naj bi bil vpleten v primer podjetnika Timurja Mindicha.

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, kar predstavlja pomembno spremembo v ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na Venezuelo, pri čemer je ameriška mornarica poslala letalonosilko Ford v Karibsko morje, vlada pa namerava narkokartel pod vodstvom predsednika Madura označiti za teroristično organizacijo.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Donald Trump je načrtoval sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Pred njegovim obiskom v Washingtonu je Trump dejal, da bo Savdski Arabiji prodal lovska letala F-35. Prestolonaslednik naj bi prišel z željami, ki vključujejo formalna zagotovila od Trumpa.

Ameriški admiral Daryl Caudle je izrazil občudovanje nad sposobnostjo Kitajske pri gradnji ladij, saj Peking hitro krepi največjo mornarico na svetu. ZDA pozorno spremljajo kitajsko mornariško širitev.

Dmitrij Medvedev, predsednik stranke Enotna Rusija in namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bo Rusija nadaljevala s posebno vojaško operacijo v Ukrajini, dokler ne bo dosegla vseh zastavljenih ciljev. To je dejal med srečanjem z aktivisti Mlade garde v Moskvi, kjer se je pogovarjal s prostovoljci, ki odhajajo na fronto.

Nemška vojaška ladja »Berlin« je morala zaradi izbruha noric in gripe med posadko nepričakovano prekiniti plovbo v severnem Atlantiku in se ustaviti na Bermudih. Izbruh nalezljive bolezni je zaustavil vrnitev posadke v Wilhelmshaven.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Poljski general Vešlav Kukula je izjavil, da se Poljska pripravlja na oborožen napad, pri čemer naj bi nasprotnik že začel priprave na vojno s kibernetskimi napadi in diverzijami na strateške objekte. Generalni sekretar Nata Mark Rütte pa je dejal, da Nato ostaja v stiku s Poljsko glede sabotaže na železnici, ki povezuje Poljsko in Ukrajino, in čaka na izsledke preiskave.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je izjavil, da bi lahko ukrajinske enote po koncu spopadov v Ukrajini in sklenitvi mirovnega sporazuma pomagale pri obrambi vzhodne meje Evropske unije pred Rusijo. Mobilizacija ukrajinskih sil bi bila mogoča šele po podpisu sporazuma med Kijevom in Moskvo.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.

Generalni sekretar Hezbolaha, šeik Naim Kasem, je v govoru ob prvi obletnici smrti Mohameda Afifa al-Nablusija, nekdanjega vodje medijev Hezbolaha v Libanonu, dejal, da mora biti Libanon ponosen, svoboden, neodvisen in brez kakršnega koli tujega pokroviteljstva. Poudaril je, da bi libanonska vlada storila napako, če bi mislila, da bodo koncesije ustavile izraelsko agresijo na Libanon.

Čelnik Mosta, Nikola Grmoja, je obtožil Sigurnosno-obveščevalno agencijo (SOA), da ne ščiti hrvaških nacionalnih interesov. Vlada naj bi financirala protihrvaške aktivnosti, pri čemer je Grmoja izpostavil financiranje razstave o zapuščini Dejana Medakovića, soavtorja Memoranduma SANU. Grmoja je izjavil, da če kdo destabilizira Hrvaško, je to ravno SOA in vlada.

Visoki vojaški uradnik izraelske vojske je izjavil, da je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega kroga spopadov med Izraelom in libanonsko šiitsko milico Hezbolah.